
V kulinarični trgovinici Hiša gibanice v Renkovcih so ponudbo gibanic razširili z dvema novima različicama prekmurske gibanice, poimenovanima Vinarium in Jurka. Direktorica Mojca Makovec Haložan je za STA povedala, da želijo ohranjati tradicionalne recepte, hkrati pa kulinarično dediščino razvijati in jo prilagajati sodobnim potrebam obiskovalcev.
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
Novi različici prekmurske gibanice sta se pridružili ostalim, ki jih v Hiši gibanice ponujajo. To so tradicionalna prekmurska in prleška gibanica, gibanica brez orehov, gibanica brez mlečnin ter različne sezonske gibanice.
Kot je povedala direktorica zavoda Skupina Hudo dobro Mojca Makovec Haložan, ki Hišo gibanice tudi vodi, so pri razvoju novih okusov raziskovali, kakšne gibanice so poleg danes najbolj znanih različic v preteklosti pekle gospodinje na območju Dolinskega in Ravenskega proti Lendavskim goricam. Pri tem so odkrili različne recepte in kombinacije sestavin, ki so bile značilne za posamezna okolja.
Gibanica Vinarium je podobna zaščiteni prekmurski gibanici, vendar ne vsebuje jabolk. Takšno različico so gospodinje v preteklosti pogosto pripravljale v zimskem času in zgodaj spomladi, ko jabolk ni bilo na voljo. Recept so našli na terenu, ga obudili in prilagodili ter mu dali ime po priljubljeni turistični destinaciji v Lendavskih goricah, stolpu Vinarium.
Druga novost pa je gibanica Jurka, ki pa je niso našli med zbiranjem receptov, ampak so jo ustvarili. V njej so združili skuto, jurko, jabolka in bučna semena. Z njo so želeli uporabiti značilne sestavine lokalnega okolja, hkrati pa ponuditi drugačno kombinacijo okusov. Bučna semena so izbrali tudi zato, ker veliko ljudi ne sme uživati oreškov. Po besedah Makovec Haložan obiskovalci Jurko zelo dobro sprejemajo.
Razvoj obeh izdelkov je trajal dobro leto dni, zamisel o raziskovanju različnih lokalnih receptov pa je nastajala več kot dve leti. V Hiši gibanice so k sodelovanju povabili gospodinje, ki še ohranjajo tradicijo peke, ter pripravili več ustvarjalnic, na katerih niso le zbirali receptov, temveč so skupaj pekli in preizkušali različice. Pri tem so sodelovale članice Društva kmečkih žena Turnišče in člani Društva upokojencev Dobrovnik.
Hiša gibanice je del zavoda Skupina Hudo dobro, deluje pa kot zaposlitveni center in zaposluje osebe z invalidnostjo. Kot je povedal soustanovitelj zavoda Mitja Milič, je bilo ustvarjanje delovnih mest za osebe z invalidnostmi glavni razlog za ustanovitev zaposlitvenega centra. Trenutno imajo 15 zaposlenih, od tega deset oseb z invalidnostjo in pet mentorjev. Delo poteka ročno, ob uporabi pripomočkov, ki jih potrebujejo za proizvodnjo.
Po njegovih besedah želijo zaposlenim omogočati delovna mesta, prilagojena njihovim zmožnostim, obenem pa ostajajo pozorni tudi na varovanje okolja. Zaposlujejo predvsem ljudi iz Pomurja, želijo pa si tudi dodatnih zaposlitev.
Skupina Hudo dobro, ki deluje od leta 2011, se je v zadnjih letih poslovno in kadrovsko okrepila. Njeni prihodki so se med letoma 2022 in 2024 več kot podvojili, s približno 190.000 na 391.000 evrov, povprečno število zaposlenih pa se je v istem obdobju povečalo s 3,71 na 9,81. Razvoj tako spremlja tudi širjenje zaposlitvenih možnosti za osebe z invalidnostjo.
V Hiši gibanice obiskovalcem poleg nakupa izdelkov ponujajo tudi predstavitve in degustacije, na katerih spoznajo različne vrste gibanice, njihovo zgodovino in sestavine. Na voljo so tudi programi za družine ter delavnice peke tradicionalne prekmurske gibanice. Predstavitve izvajajo v slovenščini, angleščini, nemščini in madžarščini.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE